ALOJZ ROŽMAN IN MEMORIA

Alojz Rožman je luč sveta zagledal 24. Maja 1932 v Vučji Vasi v Prlekiji, kot prvi od sedmih otrok na skromni kmetiji. Iz osnovnih podatkov, ki so dovolj zgovorni, je razvidna njegova bogata in plodna življenska pot. Pred sedemdesetimi leti (1952) je prišel v Koper, kot mlad perspektiven častnik takratne Jugoslovanske armade. Vojaški rok je služil pri mornarici v Lovranu-Pula, kjer ga je po dveh letih tudi uspešno zaključil. Leta 1952 se je demobiliziral, kjer je pričel z dolgoletno kariero v politiki, gospodarstvu in drugih področjih. Njegova prva služba je bila (politikant) na Vojni Upravi v Kopru. Glede na dejstvo, da je bil naš lovski prijatelj Alojz Rožman izšolan pravnik in ekonomist je deloval na gospodarskem področju do upokojitve 1990. Leta. Funkcije in naloge, ki so mu bile zaupane: »Vinosad-Avto Jadran«, »Mototehna«, »Imex« 1954-62 (računovodja). »Iplas Koper« 1962-66 (računovodja) in 1966-82 (glavni direktor ). 1982-85 (podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije). 1985-90 (direktor predstavništva gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu). Za izjemne zasluge pri razvoju gospodarstva so mu bila podeljena številna strokovno-društvena priznanja in odlikovanja: Zlato Značko Zveze Računovodskih in Finančnih Delavcev Jugoslavije (1966), Častni Član Društva Računovodskih in Finančnih Delavcev Koper (1984), Red Zasluge ZaNarod s Srebrno Zvezdo (28.3.1978), Nagrado 15. Maj »Mestne Občine Koper« (1976), Nagrado Borisa Krajgerja za izjemne dosežke v gospodarstvu (4. 1. 1979).
 
SPOŠTOVANI LOVSKI TOVARIŠ IN PRIJATELJ !
Kako fascinantna je misel na smrt; škoda žal, ker preprosto ni resnična…Ironija življenja in smrti človeka posameznika je tudi ta, da v spomladanskem času, to je čas, ko narava se prebuja, čas, ko se prične življenje v naših gozdovih in tisti kruti čas, ko za vedno ugasne bogato in plodno življenje našega nenadomestljivega lovskega tovariša in prijatelja Alojza Rožmana. Kadar smrt poseže v naš vsakdan, v katerem živimo in ustvarjamo, nas prizadene še toliko več, če nam tisti kruti zakon narave vzame k sebi našega stanovskega kolega, s katerim smo dolga leta prenašali dobrine in slabosti v delu naše lovske organizacije, ter se skupaj veselili vsakega našega skupnega napredka v lovstvu. Če, bi te besede izrekli, ko je bilo še veliko časa za pomenke, bi ti dragi Lojze zanesljivo našel kakšno duhovitost ali kaj pripravnega, modrega iz tvojega bogatega humanističnega nahrbtnika, pri tem pa zagotovo ne bi pozabil na svojega dragega učitelja in mentorja.
 
DRAGI LOJZE
Zdaj tvojih besed ni več, in ničesar ne moremo preložiti na jutri ali drugo priložnost, zato, ker je preprosto ne bo. Soočeni z dokončnostjo tvojega molka, se lahko samo sprašujemo o minljivosti, ki nastane, ko nekdo iz lovskih vrst odide v večna lovišča. Ostaja nam spomin, veliko spominov, a zdaj dragi lovski prijatelj, tudi ti bolijo, ker ne morejo biti most do prihodnosti, s katerega se z veseljem oziramo nazaj in hkrati s sanjami tlakujemo načrtovano pot v prihodnost. Jutrišnjega dne, našega lovskega s teboj, ne bo več. Naj bo ta žalostni trenutek za nas žive, spoštljiv poklon tebi in dolgim letom lovskega tovarištva in prijateljstva, od dni, ko si kot mladenič vzljubil lov, naravo in živali. Nobena modrost ni dovolj močna, nobena izkušnja dovolj zanesljiva, da nas smrtnike pripravi na takšen trenutek, kot je dokončno slovo. To je ena sama obupna tišina, neodziv, občutek nepovratka, ko nobena misel ali želja časa ne moremo povrniti nazaj, da bi ti lahko še kaj rekli, da bi skupaj ocenjevali etiko lovskega tovarištva. V tebi Spoštovani kolega, smo videli človeka, ki ti je lov pomenil sprostitev vsakdanjih skrbi, poglabljanje družabnih stikov solovcev, ter drugimi ljudmi, ki si jih srečeval v tvojem aktivnem delu v lovišču. S tvojim lovskim udejstvovanjem, si največ energije porabil za gojitev divjadi in varstvo narave, ter vzgojo mladih lovskih kadrov. S svojim umirjenim in preudarnim ravnanjem si pridobil velik ugled in spoštovanje med našim članstvom. Kot ljubitelj narave, si se tudi v najtežjih trenutkih zatekel, k tistim večnim vrednotam v življenju, ki niso vsakemu zastonj na razpolago. Vedel si, da čutečemu veliko pove, tako najmanjša bilka, kot visoko košato drevo, kot najmanjši ptiček, ki razposajeno leta od veje do veje, kot mogočne ponosne živali. Razveseljevale so te, vsaka na svoj način. Čeprav smo lovci močno povezani z naravo in sprejmemo smrt, kot nekaj samoumevnega, nam je težko, ker se na lovskih stečinah in Kava Bar »emonec« s teboj dragi Rožman, ne bomo več srečevali. Pogrešali te bomo na naših skupnih shodih, na katerih si vedno sejal vedrino in veselje. Nobena resnica o smrti, niti tista o trajanju človeštva in minljivosti človeka posameznika, ne more izbrisati v tem otožnem trenutku naše skupne trpke zavesti, da si nas za vedno zapustil Dragi Lojze. Lovska Družina Šmarje, Lovska Zveza Koper, Lovska Zveza Slovenije in Lovački Savez Istarske Županije je s tem nepričakovanim tvojim odhodom med zvezde, izgubila svojega dolgoletnega marljivega člana in prijatelja, kateri je vsa ta leta delal pri izboljšanju stanja v naravi, divjad pa svojega skrbnega gojitelja.
Za tvoje plodno in ustvarjalno delo v lovskem udejstvovanju si prejel veliko pohval, priznanj in odlikovanj: Priznanje in Plaketo LZ Koper. LZ Slovenije ti je podelila: Znak ZaLovske Zasluge, Red III., II., in I. Stopnje, Jubilejni Bronasti in Srebrni Lovski Znak.
DRAGI LOJZE ROŽMAN !
 
Prezgodaj si se uklonil usodi narave, utrujen povesil si puškino cev; Odmaknile so se gore na koprskem obzorju v vse večjo daljavo, k večnemu počitku pozval Te je naporov odmev….Ko lovski rog zatrobi v poslednji pozdrav, ko v bližini odjeknil lovski tovarišev strel, nešteti prijatelji smo solze potočili, vsak lovec je težko izgubo dojel. Odlomil sem vejico zeleno od smreke, tam, kjer sva najraje hodila na lov, naj topel ostal bi Tvoj na veke v tem svežem zelenju na njivi grobov. Zdaj sanjaj v miru spoštovani prijatelj, v senci Istrskih gozdov, v lepotah morja in daljnih gora; V zatišju večnih lovišč svoj prostor si našel, mi Slovenski lovci, pa Ti hranimo časten spomin…
 
Tvoj prijatelj, Viktor Pucer, Rožnik 2022